V četrtek, 24. decembra, na pariškem Place de la République, na poti domov z božične večerje mladi Édouard sreča Redo, mladeniča alžirskega porekla. Pogovarjata se, začneta flirtati in kmalu Édouard povabi Redo v svoje stanovanje. Dvojica preživi noč skupaj.
Reda govori o svojem otroštvu in očetu, ki je iz Alžirije pobegnil v Francijo, kjer je moral opravljati najtežja dela. Razpoloženje je razigrano, smejeta se, si izmenjujeta nežnosti in imata spolni odnos. Ko pa se nekaj ur kasneje poslavljata, Édouard odkrije, da je izginil njegov pametni telefon. Reda nenadoma izvleče pištolo in mu grozi, situacija se hitro spremeni v ustrahovanje, nasilje in posilstvo. Naslednje jutro Édouard odide na policijo in poišče zdravniško pomoč. Ne ve, kako naj se sooči s travmo, zato pobegne domov k sestri Clare na severnofrancosko podeželje in se ji zaupa. Odzivi na dramatični incident, pogovori z ljudmi okoli njega, izpraševanje policijskega in zdravniškega osebjarazkrivajo rasizem, homofobijo in nejasne strukture moči, globoko vkoreninjene v današnji kapitalistični družbi.
V avtobiografskem romanu Zgodovina nasilja francoski pisatelj Édouard Louis z rekonstruiranjem travmatične noči ustvari besedilo, ki je osebna in prodorna družbena analiza časa, hrepenenja, migracijskih vprašanj in rasizma. Skozi različne glasove, ki se odzovejo na nad njim storjeni zločin, Louis oriše nasilje, odrinjeno na rob družbe.
To je srčno, pogumno in ambiciozno besedilo enega najizzivalnejših mladih svetovnih piscev, čigar dela so prevedena v številne jezike in uprizorjena v več državah.
